Program delavnice

Program SINOG 4.2 tematske delavnice “Zbiranje IoT podatkov in njihova analitika” – 18. april 2018

 ProgramPredavateljVideo
16:30 - 17:00Registracija udeležencev
17:00 - 17:10Pozdravni nagovor organizatorja
17:10 - 17:40Zbiranje in obdelava velikih količin podatkovBorut Rožac
video
17:40 - 18:10Slabi podatki pomenijo napačne odločitve - zajemanje in prenos podatkov v IoTUrban Avsecvideo
18.10 - 18.40Odmor in druženje
18:40 - 19:10Strojno učenje in IoTMarko Grobelnikvideo
19:10 - 19:40Podatkovna analitika v pametnih omrežjihMiha Grabner, Andrej Souventvideo

Vsebina predavanj

Vsebina predavanj na tematski delavnici “Zbiranje IoT podatkov in njihova analitika” – 18. april 2018

Marko Grobelnik – Strojno učenje in IoT

Narava IoT instalacij in projektov je, da proizvajajo večje količine podatkov. Ti podatki imajo dve glavni karakteristiki: da so zelo podrobni in da prihajajo v času (tipično v intenzivnih tokovih). Strojno učenje in druge analitske tehnike služijo predvsem temu, da podatke agregirajo in v njih identificirajo informacijo, ki je koristna človeku ali drugemu stroju za odločanje. Na predavanju bomo predstavili (a) nekaj osnovnih intuicij, kako in zakaj delujejo algoritmi strojnega učenja, in (b) aplikacije iz področja IoT in strojnega učenja, na katerih delamo v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jozef Stefan.

Borut Rožac – Zbiranje in obdelava velikih količin podatkov

Zbiranje podatkov o vedenju uporabnikov različnih telekomunikacijskih sistemov in izvajanje analiz na teh podatkih. Problematika je zbiranje podatkov iz različnih virov v različnih oblikah in strukturah ter uparjanje dobljenih podatkov z obstoječimi podatki u uporabnikih, kar je pogoj za nadaljnjo analizo, ob upoštevanju zakonodaje glede varovanja osebnih podatkov. Opisan bo primer zbiranja in obdelave lokacijskih podatkov ter problemov s katerimi smo se pri tem soočili

Urban Avsec – Slabi podatki pomenijo napačne odločitve – zajemanje in prenos podatkov v IoT

Veliko ljudi povezuje Internet stvari (IoT) z analizo »velikih podatkov«, toda pot od podatka do analize in koristnih rezultatov ni preprosta. Že na točki zajemanja gre lahko marsikaj narobe, hkrati pa je treba podatke brez popačenja prenesti tudi v analitska orodja. Pri tem ne smemo zanemariti varnosti.
V predavanju bomo zato predstavili ključne izzive pri zajemanju, prenosu in zagotavljanju veljavnosti podatkov v IoT in kakšno informacijsko infrastrukturo to zahteva.

Miha Grabner, Andrej Souvent – Podatkovna analitika v pametnih omrežjih

Novi načini rabe (električni avti, toplotne črpalke) in proizvodnje (sončne elektrarne,…) električne energije prinašajo v energetiko nove izzive. Nekateri od omenjenih porabnikov že danes povzročajo probleme v omrežju, pričakovati pa je, da se bodo ti problemi v bodoče še stopnjevali. V okviru predavanja bomo predstavili, kako lahko podatkovna analitika pomaga pri reševanju teh problemov. Distribucijska podjetja  množično zamenjujejo stare indukcijske števce s pametnimi števci, ki omogočajo dovolj pogosto zajemanje podatkov (običajno 15-minutni intervali). Predstavili bomo nove statistične pristope, ki jih razvijamo na Elektroinštitutu Milan Vidmar. Ti pristopi temeljijo na podatkovnem rudarjenju (ang. »big data mining«) in metodah strojnega učenja (ang. »machine learning«) in omogočajo analizo velikih količin podatkov iz pametnih števcev. Take analize med drugim dajejo podroben vpogled v obnašanje odjemalcev in omogočajo natančnejše simulacije obratovalnih stanj. V zadnjem delu predavanja bomo predstavili možnosti, ki nam jih lahko IoT naprave ponudijo v pametnih omrežjih.

Predavatelji

Predavatelji na SINOG 4.2 tematski delavnici “Zbiranje IoT podatkov in njihova analitika” – 18.  april 2018

Marko Grobelnik – IJS

Marko Grobelnik je zaposlen na Institutu Jožef Stefan v Laboratoriju za umetno inteligenco kot raziskovalec in vodja projektov. Njegova osrednja področja raziskav področja so strojno učenje, odkrivanje znanja iz podatkov (data-mining), analiza naravnega jezika, semantični splet in vizualizacija kompleksnih struktur. Od študentskih let dalje Marko Grobelnik publicira na vodilnih svetovnih konferencah in v znanstvenih revijah. Je sourednik večih knjig (med drugim »Semantics Web and Mining« in »Subspace, Latent Structure and Feature Selection: Statistical and Optimization Perspectives«). Je avtor in soavtor sistemov QMiner, Event Registry, VideoLectures itd. Sodeluje oz. sodeloval je na preko 50 komercialnih in raziskovalnih iz področij umetne inteligence, strojnega učenja, semantičnega spleta in upravljanja z znanjem. Od leta 1999 organizira slovensko konferenco iz področja odkrivanja znanja iz podatkov SiKDD. Od leta 1998 je organiziral vrsto mednarodnih delavnic in tutorialov na konferencah kot so IJCAI, ACM-KDD, IEEE-ICDM, ISWC, ESWC, WWW itd. Od leta 2016 je Marko “Digitalni glasnik” Republike Slovenije.

Urban Avsec – NIL

Urban se je NIL-u pridružil leta 2015 kot študent v ekipi za spremljanje omrežij NIL Monitor in se po diplomiranju na Fakulteti za elektrotehniko tu tudi zaposlil. Ukvarja se z razvojem in predavanjem učnih vsebin iz področja programsko definiranih omrežij (SDN), ter apliciranjem tehnologij interneta stvari z glavno osredotočenostjo na tehnologijo LoRaWAN.

 

Miha Grabner – Eletroinštitut Milan Vidmar

Miha Grabner je na Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) zaposlen od leta 2014. Začel je kot raziskovalec na področju razvoja distribucijskih omrežij, kar mu je omogočilo dobro razumevanje problematike in tesno povezanost z industrijo. Nato se je usmeril v naprednejše statistične analize v pametnih omrežjih in analizo podatkov z metodami strojnega učenja. Trenutno poleg obstoječega dela obiskuje doktorski študij na Fakulteti za Elektrotehniko v Ljubljani, kjer je njegova osrednja tema doktorske naloge analiza podatkov v pametnih omrežjih s strojnim učenjem za potrebe zniževanja koničnih obremenitev.

Burut Rožac – Telekom Slovenije

Borut Rožac je pri podjetju Telekom Slovenije zaposlen od leta 2008. V začetku se je ukvarjal predvsem z razvojem telekomunikacijskih storitev in njihovo integracijo z zalednimi sistemi. Kot mladi raziskovalec iz gospodarstva se je od leta 2010 ukvarjal z analizo vedenja uporabnikov telekomunikacijskih storitev s pomočjo metod strojnega učenja. Trenutno dela na razvoju in integraciji sistemov za zbiranje in analizo velikih količin podatkov (Big Data) v Telekomu Slovenije.

SINOG 4.2

Tematska delavnica o zbiranju IoT podatkov in njihova analitika

Datum in ura začetka:  18. april 2018 ob 16.30 h
Lokacija: Velika predavalnica Instituta “Jožef Stefan”, Jamova cesta 39, Ljubljana (Google Maps)
Organizatorji: Programski odbor SINOG, Zavod go6 in Institut “Jožef Stefan”
Maksimalno število udeležencev: 120 (v primeru prezasedenosti imajo prednost pri udeležbi pokrovitelji, člani SINOG foruma in člani Zavoda go6)
Cena udeležbe: brezplačno

Delavnica bo obravnavala praktične izkušnje in koncepte zbiranja IoT podatkov in njihove poglobljene analitike. Predstavljeni bodo izzivi s katerimi se soočajo upravljavci podatkov, tako z vidika zajemanja, prenosa, njihove uporabnosti in veljavnosti. Podane bodo tudi tehnike strojnega učenja, ki pri velikih količinah podatkov prehajajo vse bolj v ospredje.

SINOG 5.0

Strokovno srečanje tehnične skupnosti o internetnih tehnologijah.

Kje: Velika predavalnica Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva ulica 101 (Lokacija in možnosti dostopa)
Organizatorji: SINOG, Zavod go6, LTFE in Arnes
Kdaj: 7. in 8. junij 2018
Cena udeležbe: brezplačno
Omejitev udeležencev: 150 (v primeru prezasedenosti dvorane imajo prednost pri udeležbi pokrovitelji, člani SINOG skupnosti in člani Zavoda go6)

Obvezna (brezplačna) prijava na dogodek: https://www.eventbrite.com/.

SINOG (Slovenian Network Operators Group) je neodvisna skupnost, ki združuje omrežne strokovnjake različnih področij. Ustanovljena je bila z namenom povečati kakovost, učinkovitost, stabilnost in varnost slovenskih omrežij in omrežnih storitev ter dejavno vzpodbujati izmenjavo idej, znanja in dobre prakse med strokovnjaki v Sloveniji ter širše. Srečujemo se na letnem srečanju, polletnih tematskih delavnicah in mesečnih »Meetup« srečanjih. Osrednji dogodek skupnosti je letno SINOG srečanje, ki bo letos že peto po vrsti.

Do nedavna je bilo Slovensko IPv6 srečanje največji osrednji dogodek v slovenskem in tudi širšem regijskem prostoru, namenjeno spremljanju napredka, dosežkov ter izmenjavi dobrih praks pri prehodu na IPv6 in uvajanju v poslovna okolja in organizacije. SINOG 4.0 je bilo prvo srečanje, kjer smo obe tematiki združili pod enim imenom in nanj dobili zelo pozitivne odzive naše skupnosti.

Tudi letos bo dvodnevni dogodek, IPv6 in SINOG srečanje, združen pod enotnim imenom – SINOG 5.0. Prvi dan bo kot vedno namenjen pretežno IPv6 tematikam, drugi pa bolj splošnim s področja omrežnih tehnologij.

SINOG 5.0 srečanje nadaljuje dobro prakso predhodnih IPv6 in SINOG srečanj in združuje visoko-tehnološka predavanja vrhunskih mednarodnih in domačih strokovnjakov o aktualnih izzivih, reševanju le-teh in kratke predstavitve dosežkov domačih podjetij in organizacij.

Vse zainteresirane pokrovitelje dogodka vabimo, da povpraševanje pošljete na naslov: meeting@sinog.si .

Odprte prijave na tematsko delavnico o internetu stvari v praksi

SINOG v sodelovanju z Zavodom go6 in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani vabi vse omrežne strokovnjake in drugo zainteresirano javnost, da se udeleži  popoldanske delavnice o internetu stvari – SINOG 4.1. Delavnica bo potekala 16. novembra 2017 s pričetkom ob 16.30 na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška cesta 25 v predavalnici P-2

Več o dogodku lahko preberete na strani popoldanska delavnica SINOG 4.1 in 
program delavnice.

Registracija na dogodek je obvezna, število mest v dvorani pa omejeno, zato ne odlašajte.  

Parkirate lahko na parkirišču Fakultete za elektrotehniko. Vhod na parkirišče je iz Jamove ceste, takoj za zapornico pa zavijte levo na spodnje parkirišče.

Dogodek bo mogoče spremljati tudi v živo. Video prenos in snemanje delavnice bo zagotavljal ARNES.

Najava delavnice o internetu stvari

Omrežne strokovnjake in SINOG skupnost vabimo k udeležbi na SINOG 4.1 – tematsko delavnico o internetu stvari za operaterje. Delavnica bo 16. novembra 2017 z začetkom ob 16.30 na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana  v predavalnici P-2.

Na delavnici bomo obravnavali varnostna vprašanja, uporabo IoT naprav za zbiranje in analizo podatkov v primeru slovenske občine ter možnosti koriščenja mobilnega omrežja za povezovanje IoT naprav.

Več o dogodku si lahko preberete na povezavi: https://www.sinog.si/sinog/sinog-4-1/

Prijave na dogodek bomo odprli v začetku novembra.

Vsebina predavanj

Vsebina predavanj na SINOG 4.1 tematski delavnici o internetu stvari v praksi – 16. november 2017

Srđan Knežević – Slovenian 3GPP IoT case – Why, when and how
“One of the major 5G cornerstones is the vision that IoT market driven by further digitalization wave will explode with billions sensors and devices.

According to the latest research (published by analyst house Machina Research, beginning of September) it is estimated IoT revenue opportunity up to 1.8 trillion US$ by 2026.
Those fascinating numbers (and in many time not realistic) together with the fact of mobile operator paradigm shift from user-centric to business-centric business cases are main drivers for operators investments in LPWA networks. The prediction is that around 56 per cent of all LPWA connections by 2022 will be connected through Mobile IoT networks (GSMA). To meet such high expectation, LPWA solutions based on licensed spectrum should offer seamless security, scalability and connectivity functionalities together with meeting market expectations regarding device cost, battery life, coverage and support. The presentation “Slovenian 3GPP IoT case – Why, when and how” will try to share with the audience hands-on experience and a major challenges of deploying solution based on NB-IoT and LTE-CatM1 technologies.”
 
Bojan Radulović – IoT v praksi: Digitalizacija vodovoda in upravljanja z odpadki v občini Brežice
Internet of Things (IoT, ang.) oziroma internet stvari je za mnoge futurističen koncept, a imamo že tudi pri nas primere instalacij, ki rešujejo resnične poslovne izzive. Eden takih je sistem sledenja porabi vode in upravljanja z odpadki v občini Brežice. V predavanju vam bomo predstavili, zakaj so se v Komunali Brežice odločili za IoT rešitev na osnovi LORA omrežja, kako je potekala namestitev in s katerimi izzivi smo se ob tem srečali. Pojasnili bomo, kako z rešitvijo spremljajo stanje v vodovodnem omrežju in odrivajo morebitne okvare, ter kakšne podatke so pridobili o ravnanju z odpadki v občini in kako jih nameravajo uporabiti za izboljšanje sistema.
 
Gorazd Božič – Internet stvari: kdo pije in kdo plača?
Zadnje zlorabe naprav, ki jih uvrščamo v internet stvari (Internet of Things, IoT) in z njimi izvedeni napadi so bili vsaj za nekatere velika budnica. Čeprav strokovnjaki za informacijsko varnost že nekaj let opozarjamo na pomanjkanje premisleka pri razvoju naprav, se ponavljajo stare napake iz časov Windows 95 in prvih domačih usmerjevalnikov. “Ceglanje” pametnih ključavnic, zlorabe hladilnikov in DoS napadi na toplotne postaje (ter še marsikaj) so današnja realnost. Kje so vzroki in v kateri smeri moramo iskati rešitve? Je rešitev stroga regulacija, ki bi zahtevala odpoklic vseh spletnih kamer, ki so postale del Mirai botneta? Kdo bo na koncu poravnal škodo, ki jo povzročijo slabo zasnovane naprave?
 
Gregor Prešeren – Model groženj v IoT
IoT (ang. Internet of Things) arhitektura združuje mnoge tehnologije. Bolj poznane so zagotovo oblačne tehnologije (ang. Cloud), mobilne tehnologije (ang. Mobile), analitiko oz. umetno inteligenco (ang. Artificial Inteligence – AI), ter vgrajene sisteme (ang. Embedded devices). Zaradi unikatnih potreb po nizki porabi električne energije in hitrosti delovanja se dodatno uporabljajo namenski komunikacijski ali/in aplikacijski protokoli, manj znani v klasičnih IT in OT okoljih. Med vsemi navedenimi tehnologijami so nekatere s stališča kibernetske varnosti bolj zrele, nekatere manj. Velja splošno prepričanje, da za kibernetsko varnost v IoT ni ustrezno poskrbljeno. Ali to drži? Ali to drži za vse navedene tehnologije? Kako bi lahko kibernetsko varnost ustrezno izboljšali? Kje začeti oz. uvesti spremembe, da bi bistveno izboljšali kibernetsko varnost? Na ta vprašanja bomo skupaj poskusili najti odgovor na kratki delavnici skozi proces, ki ga imenujemo modeliranje groženj (ang. Threat Modeling). Vabljeni k sodelovanju (ne zgolj poslušanju).

Predavatelji

Predavatelji SINOG 4.1 tematske delavnice o internetu stvari v praksi – 16.  november 2017

Srdjan Kneževič, Ericsson
Srđan Knežević has been working for Ericsson since 2005. Participated in WCDMA and LTE projects as a RAN Solution Architect.
 
Gorazd Božič,  SI-CERT
 Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki že od leta 1995 preiskuje vdore v računalnike, okužbe z računalniškimi virusi in pomaga uporabnikom pri raznovrstnih drugih zlorabah na internetu. Od leta 2000 do leta 2008 je predsedoval evropski skupini odzivnih centrov TF-CSIRT in je predstavnik Slovenije v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost ENISA. V študentskih časih je Gorazd delal v Laboratoriju za naravni jezik Inštituta Jožef Stefan, kjer je bil eden od soavtorjev programa za izdelavo konkordanc besedila OKUS. Takrat je opravljal tudi sistemsko administracijo za VAX/VMS in Unix sisteme laboratorija in pričel brati o lovu na Kevina Mitnicka in prvih hekerskih napadih na internetu. Da bodo računalniki tisto, kar ga bo zanimalo, se je pokazalo poleti leta 1980 na takratni Fakulteti za elektrotehniko, ko je spoznal PDP-11 računalnik in knjigo Egona Zakrajška o programskem jeziku FORTRAN.
 
Bojan Radulović, NIL

Bojan Radulović se je pridružil NIL-u leta 2009 in je strokovnjak za telekomunikacijske tehnologije Deep Packet Inspection (DPI), IPv6, omrežno infrastrukturo ponudnikov storitev in rešitve s področja interneta stvari (IoT). Z več kot 10 leti izkušenj in s številnimi uspešno zaključenimi instalacijami, svetovanji in izobraževanji za ponudnike storitev iz Evrope, Afrike, Bližnjega vzhoda in ZDA, Radulović vodi NIL-ovo skupino inženirjev za področje telekomunikacij. Poleg tega občasno sodeluje tudi pri razvoju učnih vsebin in pred prodajnih aktivnostih.

Bojan je diplomiran inženir računalništva. V prostem času se navdušuje nad ribolovom, kot ljubitelja hitrih avtomobilov pa ga lahko srečate tudi na dirkališčih.

Grega Prešeren

Grega Prešeren se od vsega začetka profesionalne kariere primarno ukvarja z revizijami varnosti informacijskih sistemov, varnostnimi pregledi in vdornimi (penetracijskimi) testi. V podjetju Astec je od leta 2010 vodil in izvedel več kot 50 varnostnih pregledov omrežij, IT storitev, spletnih, mobilnih in drugih aplikacij, industrijskih sistemov ipd. Od leta 2015 bil je član varnostne ekipe v podjetju S&T, kjer je opravljal vlogo svetovalca za kibernetsko varnost, od leta 2017 naprej pa je odgovoren za kibernetsko varnost rešitev in produktov v podjetju Iskratel. Je nosilec večih strokovnih certifikatov s področja informacijske in aplikacijske varnosti (GXPN, GMON, GWAPT) in informacijskih omrežij (CCNP, CCNA Security, CCAI). Izvaja tudi izobraževanja s področja aplikacijske varnosti in večkrat letno predava na konferencah s področja informacijske varnosti.

Program delavnice

Program SINOG 4.1 tematske delavnice o internetu stvari v praksi – 16. november 2017

 ProgramPredavateljVideo
16:30 - 17:00Registracija udeležencev
17:00 - 17:10Pozdravni nagovor organizatorja
17:10 - 17:40IoT v praksi: Digitalizacija vodovoda in upravljanja z odpadki v občini BrežiceBojan Radulovićvideo
17:40 - 18:10Internet stvari: Kdo pije in kdo plača?Gorazd Božičvideo
18.10 - 18.40Odmor in druženje
18:40 - 19:10Slovenian 3GPP IoT case – Why, when and howSrđan Kneževičvideo
19:10 - 19:40Model groženj v IoTGrega Prešerenvideo

Video produkcija: ARNES