Vsebina predavanj na SINOG 4.1 tematski delavnici o internetu stvari v praksi – 16. november 2017
Srđan Knežević – Slovenian 3GPP IoT case – Why, when and how
“One of the major 5G cornerstones is the vision that IoT market driven by further digitalization wave will explode with billions sensors and devices.
According to the latest research (published by analyst house Machina Research, beginning of September) it is estimated IoT revenue opportunity up to 1.8 trillion US$ by 2026.
Those fascinating numbers (and in many time not realistic) together with the fact of mobile operator paradigm shift from user-centric to business-centric business cases are main drivers for operators investments in LPWA networks. The prediction is that around 56 per cent of all LPWA connections by 2022 will be connected through Mobile IoT networks (GSMA). To meet such high expectation, LPWA solutions based on licensed spectrum should offer seamless security, scalability and connectivity functionalities together with meeting market expectations regarding device cost, battery life, coverage and support. The presentation “Slovenian 3GPP IoT case – Why, when and how” will try to share with the audience hands-on experience and a major challenges of deploying solution based on NB-IoT and LTE-CatM1 technologies.”
Bojan Radulović – IoT v praksi: Digitalizacija vodovoda in upravljanja z odpadki v občini Brežice
Internet of Things (IoT, ang.) oziroma internet stvari je za mnoge futurističen koncept, a imamo že tudi pri nas primere instalacij, ki rešujejo resnične poslovne izzive. Eden takih je sistem sledenja porabi vode in upravljanja z odpadki v občini Brežice. V predavanju vam bomo predstavili, zakaj so se v Komunali Brežice odločili za IoT rešitev na osnovi LORA omrežja, kako je potekala namestitev in s katerimi izzivi smo se ob tem srečali. Pojasnili bomo, kako z rešitvijo spremljajo stanje v vodovodnem omrežju in odrivajo morebitne okvare, ter kakšne podatke so pridobili o ravnanju z odpadki v občini in kako jih nameravajo uporabiti za izboljšanje sistema.
Gorazd Božič – Internet stvari: kdo pije in kdo plača?
Zadnje zlorabe naprav, ki jih uvrščamo v internet stvari (Internet of Things, IoT) in z njimi izvedeni napadi so bili vsaj za nekatere velika budnica. Čeprav strokovnjaki za informacijsko varnost že nekaj let opozarjamo na pomanjkanje premisleka pri razvoju naprav, se ponavljajo stare napake iz časov Windows 95 in prvih domačih usmerjevalnikov. “Ceglanje” pametnih ključavnic, zlorabe hladilnikov in DoS napadi na toplotne postaje (ter še marsikaj) so današnja realnost. Kje so vzroki in v kateri smeri moramo iskati rešitve? Je rešitev stroga regulacija, ki bi zahtevala odpoklic vseh spletnih kamer, ki so postale del Mirai botneta? Kdo bo na koncu poravnal škodo, ki jo povzročijo slabo zasnovane naprave?
Gregor Prešeren – Model groženj v IoT
IoT (ang. Internet of Things) arhitektura združuje mnoge tehnologije. Bolj poznane so zagotovo oblačne tehnologije (ang. Cloud), mobilne tehnologije (ang. Mobile), analitiko oz. umetno inteligenco (ang. Artificial Inteligence – AI), ter vgrajene sisteme (ang. Embedded devices). Zaradi unikatnih potreb po nizki porabi električne energije in hitrosti delovanja se dodatno uporabljajo namenski komunikacijski ali/in aplikacijski protokoli, manj znani v klasičnih IT in OT okoljih. Med vsemi navedenimi tehnologijami so nekatere s stališča kibernetske varnosti bolj zrele, nekatere manj. Velja splošno prepričanje, da za kibernetsko varnost v IoT ni ustrezno poskrbljeno. Ali to drži? Ali to drži za vse navedene tehnologije? Kako bi lahko kibernetsko varnost ustrezno izboljšali? Kje začeti oz. uvesti spremembe, da bi bistveno izboljšali kibernetsko varnost? Na ta vprašanja bomo skupaj poskusili najti odgovor na kratki delavnici skozi proces, ki ga imenujemo modeliranje groženj (ang. Threat Modeling). Vabljeni k sodelovanju (ne zgolj poslušanju).
